torek, 4. junij 2019

Vklop in izklop DC-motorja z isto tipko preko L293 (vaja 25)

Navodila:

Izdelajte program za vklop in izklop motorja s pomočjo ene tipke, n sicer ob prvem pritisku na tipko S1 naj se motor vključi, s ponovnim pritiskom na S1 pa naj se motor izključi. Za priklop tipke uporabite pin 5, kot krmilni izhod uporabite pin 11. Motor krmilite preko gonilnika L293.


Frietzing schematic:


    Frietzing breadboard:


    Uporabljena je bila dioda za zaščito motorja.

    Pri tipi je uporabljena vezava INPUT_PULLUP, kar pomeni, da upori niso potrebni.



    Arduino koda:


    Zanka se izvaja skozi celotno delovanje. Za vsako sodo število pritiskov na tipko se motor zažene in ob ponovnem kliku (liho število) se izklopi.

    Uporabila sva:

    •    1 Arduino Uno 
    •    11 žic (male-male), 2 žice (male-female)
    •    1 Tipka
    •    1 USB B kabel
    •    1 Motor
    •    1 Krmilnik L293D 
    •    1 Dioda
    •    Programsko opremo  - Arduino IDE

    sreda, 29. maj 2019

    Roglič Vidmar Vaja 27


    Vaja 27

    Izdelajte program, ki bo s stikalom 1 omogočal vklop in izklop vrtenja motorja, s stikalom 2 pa bomo izbrali smer motorja - če je stikalo 2 izklopljeno, naj se motor vrti z maksimalno hitrostjo v desno, če je pa stikalo 2 vklopljeno, pa z maksimalno hitrostjo v levo. Za priklop stikala uporabite pina 2 in 4, kot krmilna izhoda za MOSTIČNO krmiljenje uporabite pin 10 in 11. Motor krmilite preko gonilnika L293 (ojačevalnik št. 3 in 4) in ga priključite na obstoječe napajanje 5 V.


    Shemi

    Breadboard

    Schematic


    Video



    Komentar na izvedbo

    Na začetku vaje sva imela nekaj težav z on/off pin-om L293 gonilnika zaradi nepravilne vezave, zato se najin motor ni hotel vrteti. Napako sva nato k sreči odpravila in uspešno izvedla nalogo. 


    Sintaksa programa


    Seznam uporabljenih komponent


    • 1 Arduino UNO
    • 7 žic (rdeča)
    • 5 žic (modra)
    • 4 žice (rumena)
    • 1 breadboard
    • 4 diode
    • 1 DIP stikalo
    • 1 L293 gonilnik
    • 1 Motor










    četrtek, 23. maj 2019

    Vaja 19 - Svetlobni skener v odvisnosti od temperature



    a) Tekst naloge:

    Izdelajte program svetlobnega skenerja (pomik ene LED-diode v desni in levo). Pri tem uporabite 3 LED-diode. Hitrost skenerja naj bo dovisna od temperature, in sicer pri višji temperaturi NTK naj skener deluje počasneje in obratno. Za priklop napetostnega delilnika NTK-upora uporabite analogni vhod z oznako A2, za priklop LED-diod pa uporabite pine 10, 11 in 12.


    b) Vezalna shema iz fritzing (shematic):




    c) Vezalna shema iz fritzing (breadboard):



    d) Videoposnetek delovanja:




    e) Komentar na delovanje, sestavljanje vezja, izbira elementov (izračuni) in programiranje

    Na začetku sva imela težave z toplotnim senzorjem, ker nisva vedela kako se ga uporablja. Ko pa sva ugotovila pa sva nalogo naredila. Naredila sva tako,da če je temperatura senzorja nad "700" bodo LED diode delovale hitreje in sicer z zamikom 0,2 sekundi. Če pa bo temperatura pod "700" pa bodo LED diode delovale počasneje in sicer z zamikom 0,5 sekund. 


    f) Sintaksa programa:







    g) Seznam uporabljenih sestavnih delov:

    - Arduino uno
    - 11 žic
    - 3 LED diode
    - 4 Upori
    - Toplotni skener



























    četrtek, 16. maj 2019

    Svetlobni senzor 2 (Vaja 16)


    a) Tekst naloge
    Izdelajte program, ki bo ob zatemnitvi LDR-upora (svetlobno odvisnega upora) vklopil različne LED-diode oz. obratno, ob osvetlitvi LDR-upora naj se določene LED-diode izključijo. Za priklop napetostnega delilnika LDR-upora uporabite analogni vhod A2, za priklop LED pa pin 8, 9 in 10. Delovanje naj bo sledeče: 
    a. Če zatemnimo senzor 2 cm nad senzorjem ali manj, svetiprva LED,
    b. če zatemnimo senzor 10 cm nad senzorjem, zasveti druga LED,
    c. če zatemnimo senzor 20 cm nad senzorjem oz več, zasveti tretja LED.

    b) Vezalna shema iz Fritzing-a (shematic):


    c) Vezalna shema iz Fritzing-a (breadboard):


    d) Videoposnetek delovanja:



    e) Komentarji o izdelavi naloge in delovanju:
    Nalogo sva naredila hitro, ampak sva imela ogromno težav, ker enostavno ni delovalo tako kot bi moralo. Zamenjala sva veliko delov, vendar še zmeraj ni delovalo. Pomagala sva si z internetom - poskusila sva odpraviti problem. Na koncu sva zamenjala še Arduino in ugotovila, da je problem bil v njem.
    Svetlobni senzor deluje na principu sprejete svetlobe. Različna kloličina svetlobe odloča, katera LED dioda bo svetila.


    f) Sintaksa programa:


    g) Seznam uporabljenih sestavnih delov:
        - 1x Arduino UNO
        - 1x breadboard
        - 3x LED diode (zelena, modra, rdeča)
        - 4x upori (220 Ω)
        - 1x svetlobni senzor
        - 6x kabel

    Vaja 22 - 3x sporočanje signala SOS preko žarnice

    1. Izdelajte program za 3 kratno ponavljajoče sporočanje SOS preko žarnice, pri tem pa uporabite krmilni pin 10. Čas kratkega signala naj bo 300 ms, trajanje dolgega signala 600 ms, trajanje presledkov znotraj enega znaka 200 ms, trajanje presledkov med znaki 600 ms in med besedami 1400 ms. Za ponovitveno zanko uporabite stavek for, začetna vrednost števca pa 1. Uporabite rele in tranzistor za krmiljenje releja.

    2. Vezalna shema fritzing (schematic)





    3. Vezalna shema fritzing (breadboard)

    4. Videoposnetek delovanja



    5. Komentar na delovanje, sestavljanje vezja, izbira elementov in programiranje

    Ko sva program zagnala, nama je rele klikal vendar se ni prižigala žarnica. Pozabila sva povezati komunikacijski kanal releja.

    6. Sintaksa programa

    void setup() {
      pinMode(10,OUTPUT);
    }

    void loop() {
      for(int i=1;i<=3;i++){
        digitalWrite(10,HIGH);
        delay(300);
        digitalWrite(10,LOW);
        delay(200);
        digitalWrite(10,HIGH);
        delay(300);
        digitalWrite(10,LOW);
        delay(200);
        digitalWrite(10,HIGH);
        delay(300);
        digitalWrite(10,LOW);
        delay(600);
        digitalWrite(10,HIGH);
        delay(600);
        digitalWrite(10,LOW);
        delay(200);
        digitalWrite(10,HIGH);
        delay(600);
        digitalWrite(10,LOW);
        delay(200);
        digitalWrite(10,HIGH);
        delay(600);
        digitalWrite(10,LOW);
        delay(600);
        digitalWrite(10,HIGH);
        delay(300);
        digitalWrite(10,LOW);
        delay(200);
        digitalWrite(10,HIGH);
        delay(300);
        digitalWrite(10,LOW);
        delay(200);
        digitalWrite(10,HIGH);
        delay(300);
        digitalWrite(10,LOW);
        delay(1400);
      }
    }

    7. Seznam uporabljenih sestavnih delov 

    1x Arduino plošča
    2x 3300 Ohm upor
    1x Tranzistor
    1x rdeča dioda
    1x rele
    9x žica

    četrtek, 9. maj 2019


    Vklop DC-motorja s tipko za določen čas (vaja24)


    a.tekst naloge: Izdelajte program za vklop motorja s pomočjo tipke, motor naj deluje 10 s, nato naj se ustavi. Za priklop tipke uporabite pin 3, kot krmilni izhod pin 10. Motor krmilite preko releja.

    b.vezalna shema iz fritzing(schematic):



    c.vezalna shema iz fritzing(breadboard):



    d.videoposnetek delovanja:




    e.komentar na delovanje, sestavljanje vezja, izbira elementov(izračuni) in programiranje. Komentar je lahko tudi smiselno razdrobljen po celotni objavi

    -ko sem program naložil na arduino sem pritisnil tipko in motor je začel delovati
    -deloval je 10 sekund nato se je ugasnil
    -na motor sem moral pred vezavo še spajkati 2 žički

    f.sintaksa programa


    g.seznam uporabljenih sestavnih delov

    -14 žičk
    -motorček
    -rele
    -tipko
    -arduino
    -breadboard

    sobota, 27. april 2019

    Zvezno spreminjanje hitrosti vrtenja motorja (vaja 26)

    a) Tekst naloge: 

         Izdelajte program za zvezno spreminjanje hitrosti vrtenja motorja s potenciometrom. Pri tem uporabite analogni vhod/pin A2, kot krmilni izhod uporabite pin 9. Motor krmilite preko gonilnika L293 (ojačevalnik št. 3) in ga priključite na obstoječe napajanje 5 V. Pri vezavi potenciometra proti masi uporabite dodatni upor R1=47 Ohm. Krajna dva priključka potenciometra priključite tako, da so bo hitrost vrtenja motorja povečala z vrtenjem potenciometra v desno.

    b) Vezalna shema iz Fritzing-a (shematic):



    c) Vezalna shema iz Fritzing-a (breadboard):



    d) Videoposnetek delovanja:




    e) Komentarji o izdelavi naloge in delovanju:

    • Ko pričnemo z vrtenjem potenciometra malo traja, da se motor prične vrteti in ta se tudi ustavi preden pridemo do druge skrajnosti potenciometra.
    • Težavi na kateri sva naletela je bila vezava gonilnika L293, saj sva najprej imela vezano na napačni strani in pa odsotnost potenciometra katerega imava, v Fritzing-u.

    f) Sintaksa programa:


    g) Seznam uporabljenih sestavnih delov:

    • protoboard/breadboard
    • m to m modre, rumene, zelene in rdeče kable
    • eno diodo
    • en 4,7kΩ upor
    • potenciometer
    • gonilnik L293
    • motor
    • Arduino UNO
    • USB kabel
    • računalnik s programom Fritzing in Arduino IDE